Hitro prototipiranje
Hitro prototipiranje |
3D tiskanje |
3D model
Hitro prototipiranje (ang. Rapid prototyping oz. RP) je postopek avtomatične izdelave fizičnih predmetov. Prve tehnike za izdelavo hitrih prototipov so se pojavile konec 80-ih let. Uporabljale so se predvsem za izdelavo modelov in prototipnih kosov. Danes pa se hitro prototipiranje uporablja za veliko širši obseg aplikacij, med drugim tudi za prototipno proizvodnjo relativno majhnega števila visoko kakovostnih izdelkov. Uporabljajo ga celo nekateri kiparji za izdelavo kompleksnih oblik v svojih umetninah. Vendar se v večini primerov še vedno uporablja za predstavitvene in testne modele v predproizvodnih procesih.
Hitro prototipiranje je proces oblikovanja trdnih poljubnih oblik, s katerim virtualne 3D dizajne spremenimo v tanke, virtualne horizontalne prečne prereze. Nato vsak prečni prerez zgradimo v fizičnem prostoru, enega za drugim, dokler model ni končan.
Pri aditivni izdelavi 3D tiskalnik prebere 3D datoteko in zaporedno nalaga plasti tekočin, prahu ter tako zgradi model iz niza prečnih prerezov. Te plasti se nato avtomatično povežejo oziroma spojijo in tako oblikujejo končni model. Glavna prednost aditivne izdelave je možnost oblikovanja katere koli geometrične oblike.
Standardni format datoteke s katero 3D tiskalnik lahko izdela model je datoteka STL. STL datoteka je s trikotnimi ploskvami opisan 3D model, pri čemer z velikostjo ploskev določamo natančnost detajlov.
Beseda "hitro" pove vse: izdelava modela s sodobnimi metodami lahko traja od dveh ur do nekaj dni, odvisno od uporabljene metode ter velikosti in kompleksnosti modela. Z aditivnimi sistemi za hitro izdelavo prototipov so modeli običajno izdelani v nekaj urah, vendar pa je čas izdelave močno odvisen od velikosti in števila modelov v izdelavi.
Zgodovina 3D tiska
Galerija
Hitro prototipiranje (ang. Rapid prototyping oz. RP) je postopek avtomatične izdelave fizičnih predmetov. Prve tehnike za izdelavo hitrih prototipov so se pojavile konec 80-ih let. Uporabljale so se predvsem za izdelavo modelov in prototipnih kosov. Danes pa se hitro prototipiranje uporablja za veliko širši obseg aplikacij, med drugim tudi za prototipno proizvodnjo relativno majhnega števila visoko kakovostnih izdelkov. Uporabljajo ga celo nekateri kiparji za izdelavo kompleksnih oblik v svojih umetninah. Vendar se v večini primerov še vedno uporablja za predstavitvene in testne modele v predproizvodnih procesih.
Hitro prototipiranje je proces oblikovanja trdnih poljubnih oblik, s katerim virtualne 3D dizajne spremenimo v tanke, virtualne horizontalne prečne prereze. Nato vsak prečni prerez zgradimo v fizičnem prostoru, enega za drugim, dokler model ni končan.
Pri aditivni izdelavi 3D tiskalnik prebere 3D datoteko in zaporedno nalaga plasti tekočin, prahu ter tako zgradi model iz niza prečnih prerezov. Te plasti se nato avtomatično povežejo oziroma spojijo in tako oblikujejo končni model. Glavna prednost aditivne izdelave je možnost oblikovanja katere koli geometrične oblike.
Standardni format datoteke s katero 3D tiskalnik lahko izdela model je datoteka STL. STL datoteka je s trikotnimi ploskvami opisan 3D model, pri čemer z velikostjo ploskev določamo natančnost detajlov.
Beseda "hitro" pove vse: izdelava modela s sodobnimi metodami lahko traja od dveh ur do nekaj dni, odvisno od uporabljene metode ter velikosti in kompleksnosti modela. Z aditivnimi sistemi za hitro izdelavo prototipov so modeli običajno izdelani v nekaj urah, vendar pa je čas izdelave močno odvisen od velikosti in števila modelov v izdelavi.
Zgodovina 3D tiska
Galerija
